Depresija in oblike psihoterapije

Včasih je pri depresiji težko že samo vstati zjutraj iz postelje in si oseba to lahko šteje, kot uspeh. Vsekakor pa je zelo pomembno, da ne prenehate z delovanjem, da ne začenjate zanemarjati odnosov, rekreacije ter druge skrbi za telo in dušo.

Vzrok za depresijo se velikokrat skrije, predvsem ga velikokrat ne zaznajo osebe, ki nimajo predznanja iz duševnega zdravja oziroma se v te tematike navadno ne poglabljajo. Se pa žalost lahko kaže v različnih čustvenih in vedenjskih oblikah. Pogosto je tudi jeza tista, ki je v ospredju posameznika, pa vendar se je potrebno zavedati, da je po vsej verjetnosti najprej nastala žalost, ki jo z jezo posameznik le »zakriva«.
 

Pri kognitivno-vedenjski terapiji, ki je znanstveno dokazano med najbolj učinkovitimi pristopi pri zdravljenju depresije pa se navadno s terapevtom osredotočate prav na čustva in manj oziroma nič na diagnozo. Kajti kognitivno-vedenjska terapija temelji na zaznavanju npr. »žalostnih« misli, ki se navadno precej ponavljajo v dogodkih in le te spremlja nek obup, vdanost v usodo ter konstantno »življenje v preteklosti«. Takšnim in drugačnim mislim, ki ne podpirajo posameznika ta modaliteta namenja veliko časa ter hkrati uči, povezavo s čustvi ter vedenjem. 

Če torej razmišljate »čisto sem sama, nihče me ne mara«, bo povezava sledila na čustvo, ki ga poleg čutite in v primeru depresije bi to lahko bila žalost. Hkrati se tudi ovrednoti moč čutenja tega čustva ter opredelitev občutkov v telesu. Tako pri žalosti, ki v našem primeru izhaja iz misli »čisto sem sama, nihče me ne mara«, oseba npr. občuti bolečino v predelu prsnega koša ter pomanjkanje energije v telesu. Zaradi takšnega čutenja pa nato izhaja vedenje, ki sledi, v našem primeru se oseba izogiba druženju, celo dopoldne preleži v postelji ali se celo prenajeda.

Pa vendar je zelo pomembno dejstvo, da obstaja še veliko drugih vrst psihoterapije, med katerimi sta med bolj poznanimi psihoanaliza ter družinsko sistemska psihoterapija.

Seveda pa obstaja tudi še veliko drugih vrst psihoterapije, katerih pristopi se osredotočajo naprimer bolj na telo, to so telesno orientirani pristopi. Najbolj pomembno pri izbiri pa je, da posameznik začuti ali mu je bliže delo s telesom, kreativnim izražanjem, bolj analiziranje svojega notranjega dogajanja ali bolj pogovor o odnosih.
 

In ko se posameznik odloči kaj od tega naštetega mu je bliže je zelo pomemben faktor tudi izbira psihoterapevta, ki deluje po določeni psihoterapevtski modaliteti. Tukaj govorimo o zelo visokem procentu, kateri igra vlogo pri izboljšanju stanja klienta. Empatičnost psihoterapevta, ki daje visok občutek zaupljivosti ter sprejemanja, igra na koncu veliko večjo vlogo pri hitrem izboljšanju stanja klienta kot pa izbira smeri psihoterapije. Hkrati je zelo pomembno, da zna psihoterapevt klienta motivirati, spodbujati in ga usmerjati v čustveni cilj, ki si ga le ta želi doseči. 

Je pa z vsako duševno motnjo podobno, prej, kot boste zaznali, da nekaj ni tako, kot si želite, da bi bilo ter se zaradi tega odločili za pomoč, prej se boste izkopali iz krempljev te motnje. Predvsem pri depresiji je zelo pomembno, da še ni pregloboka, ko se odločate za psihoterapijo, saj v nasprotnem primeru najprej sledijo medikamenti. Le ti poskrbijo, da se je oseba sploh zmožna pogovarjati in pogledati vase, da ima dovolj energije, da zdrži eno terapevtsko uro osredotočena nase in svoje zaznavanje sebe ter sveta.
 

V kolikor zaznavate znake depresije pri sebi, se obrnite na strokovno pomoč v naš Psihološki center Plus rešitve.

 

Evija Evelin Zavrl, mag. psihosoc. pom.