Dopustniška kreganja
Komaj smo malce uspeli zadihati od vseh dejavnosti, ki so se dogajale v juniju, že narašča pritisk dopusta. Saj ne, da se dopusta ne veselite, vendar zagotovo se kdaj pa kdaj pojavi misel, »kako bomo zdržali dva tedna dopusta skupaj brez kreganja«. Predvsem pri tistih, ki je takšno dogajanje postalo standard v preteklih letih.
Pa vendar dopustniško kreganje ni tako neobičajno, kot se vam morda zdi. Lahko se pojavi tudi misel, »zakaj se le naša družina krega na dopustu«. Naj vam povem, da niste osamljeni primer, saj se po koncu poletja zgodi največ zakonskih razvez oziroma razpadov družin. Ampak zakaj je temu tako, če se pa naj bi na dopustu imeli najlepše, se povezali med sabo?
Večina ljudi celo leto čaka glavni dopust, pred tem pa je seveda potrebno opraviti nič koliko opravil, zaključuje se šola, otroci so cele dneve doma in po vsej verjetnosti ne počnejo tistega, kar bi si mi želeli. Med letom se povprečna družina vidi popoldan le nekaj uric in še takrat je kaos s kuhanje, pospravljanjem, vožnjo otrok po dejavnostih, sestankih, skrbjo za nabavo gospodinjskih potrebščin, ipd. Časa za kvalitetno druženje, pogovor med tednom in pogosto tudi vikendom zmanjkuje. Nato pa razmišljamo, saj bo kmalu dopust, se bomo takrat več družili in pogovarjali. V bistvu želimo nadoknaditi skoraj celo leto z enim dopustom. In ko se le ta bliža, postajamo vznemirjeni od pričakovanja, nervozni, ker je potrebno pod odhodom postoriti še toliko stvari in da ne govorimo o pakiranju. Navadno se zatakne že tik pred odhodom, ko mrzlično letamo gor in dol po stanovanju, urejamo še zadnje stvari in nam zelo hitro nekdo od družinskih članov »stopi na prste«. Zamakne se čas odhoda, ker otroci še niso pripravljeni, ker mož še ni zložil prtljage v avto, ker žena še zlaga perilo in hitro se vtaknemo v malenkosti, ki nas zmotijo in jih uporabimo kot izgovor za prepir, za praznjenje napetosti iz telesa.
In ko se končno vsi nervozni odpeljete od doma, se pojavi gneča na cesti, v avtomobilu postane vroče, otroci nenehno sprašujejo kdaj bomo prišli na cilj, nekdo še bruha, ga tišči lulat kar naprej in tako se začarani krog nervoze nadaljuje.
Ko pridete na cilj, vsi v pričakovanju, kaj vse boste obdelali teh nekaj dni dopusta, se ponovno povezali z družino, se odpočili za celo leto vnaprej, kar naenkrat ugotovite, da imate morda prevelika pričakovanja, kar vas spravi v še večjo stisko. Vsak se utrujeno zvali na svoj ležalnik in si želi le miru, počitka. Nekako prebrodite te dneve dopusta, vmes je tudi veliko lepih trenutkov, a kmalu je že čas za ponovno pakiranje in odhod domov. Pojavi se zavedanje, kaj vse vas čaka doma, v službi in ponovno se vklopi nervoza, ki le upa, da se bo lahko kmalu sprostila.
Rešitev je, da znižate svoja pričakovanje glede dopusta, realno gledano v nekaj dneh ali tednih ne morete rešiti sveta, potrebno je začeti že veliko prej. Če ste se ravnokar zavedali, da požara niste gasili sproti in upate, da se bo med dopustom vse čudežno izboljšalo, opustite navezanost na to misel in se le prepustite dogajanju.
V kolikor bi želeli strokovno podporo glede spremembe vašega življenjskega stila, izboljšali komunikacijo v družini, s partnerjem, otroci, se obrnite na strokovnjake.
Če pa imate kakršno koli vprašanje na tematiko članka ali katerega drugega področja, nam sporočite in anonimno vam bodo odgovorili v naslednji številki Dolenjskega lista.
Evija Evelin Zavrl, mag. psihosoc. pom.