Kako pa se ti znajdeš v večgeneracijskem okolju?

Z medgeneracijskimi razlikami se srečujemo na vsakem koraku, že vsakodnevno znotraj razširjene družine je lahko več generacij, vsaka s svojim pogledamo na svet, vsaka s svojimi stališči, raznolikimi vrednotami in različnimi mnenji. Na medgeneracijsko raznolikost pa lahko naletimo tudi na delovnem mestu, sploh v podjetjih z večjim številom zaposlenih, se kar hitro lahko srečamo z razlikami, ki predstavljajo pomemben izziv s katerim se morajo organizacije spopasti, za uspešno doseganje zastavljenih ciljev. Pri delu je pomembno, da razumemo zakaj prihaja do razlik, kar pomeni, da moramo pridobiti določeno znanje in izkušnjo, s pomočjo katere bomo razliko sprejeli in jo spoštovali. Nato je pomembno, da odnos in vedenje prilagodimo, kar pa nas bo vodilo v uspešno medosebno interakcijo. Le-to pa bo vodilo v večjo produktivnost, zaposljivost delovne sile, inovativnost, kreativnost ter v lažje sprejemanje sprememb znotraj organizacije. Zaposleni bodo bolj solidarni, motivirani in zadovoljni, prav tako se bo zmanjšala fluktuacija, manj bo medsebojnih konfliktov, komunikacija bo lažja in bolj tekoča. 

Na eni strani imamo baby boom generacijo (1946-1964), ki je za uspeh pripravljena trdo delati in način merjenja uspeha pa jim predstavlja denar. Verjamejo v izobrazbo in cenijo praktične izkušnje. Skrajno na drugi strani pa imamo generacijo Z (1996-2010), ki šele dodobra vstopa na trg dela, je popolnoma pismena na računalniškem področju, stalno povezana s spletom ter izjemno vešča in vajena komuniciranja na družbenih omrežjih. Oni si želijo predvsem svobode in neodvisnosti, med njihove najpomembnejše vrednote pa sodijo fleksibilnost in odprtost. Ko se dve takšni osebi srečata na delovnem mestu in je od njiju pričakovano sodelovanje, lahko hitro pride do konfliktov, nesodelovanja ter posledično neproduktivnosti. Pomembno je, da sprejmemo te razlike in se osredotočimo na vrednost, ki jo posamezna generacija prispeva. Mlajši zaposleni bodo v podjetje prinesli novo, sveže znanje, katerega bodo predali starejšim zaposlenim, le-ti pa bodo mlajše naučili utečenih navad in postopkov v podjetju, jih mentorirali in jim predali praktične izkušnje. Uspešno medgeneracijsko sodelovanje bo poskrbelo za dobre odnose in prijetno klimo znotraj organizacije.

Bodimo odprti, pripravljeni na komunikacijo z starejšo ali mlajšo generacijo. V kolikor si damo priložnost, da se bolje spoznamo, učimo drug od drugega in sodelujemo, se lahko odlično dopolnjujemo na različnih področjih, pomagamo si v situacijah, kjer nimamo dovolj znanja in izkušenj, ali pa potrebujemo svežo idejo, drugačen pristop k reševanju problema ali doseganju cilja. V kolikor želimo doseči medgeneracijsko sodelovanje moramo delovati kot eno, kar pomeni, da si delimo dobro in slabo, sprejmemo šibkosti in napake drugega ter skušamo te primanjkljaje nadomestiti s svojimi talenti in prednostmi. Pomembno je, da tvorimo poštene, enakovredne odnose, v katerih se lahko vsak posameznik izrazi in enakovredno tvori celoto. Vsak naj začne pri sebi in s svojo pozitivno naravnanostjo spodbuja še druge. 

 

Tadeja Štravs, mag. psihologije