Kjer se svoboda govora konča in kje začne sovražni govor

15. septembra obeležujemo Mednarodni dan demokracije, ki poudarja pomen demokratičnih vrednot, kamor sodi tudi svoboda govora oziroma izražanja. S to pravico ima posameznik svobodo mnenja in izražanja, brez vmešavanja drugih, brez strahu pred povračilnimi ukrepi, pravnimi sankcijami ali cenzuro. Vsak človek ima pravico izraziti svoje mnenje. V večini je to pravilo veljalo znotraj štirih sten, v domovih, med sodelavci in prijatelji. Sedaj ob navalu socialnih omrežij, raznoraznih internetnih aplikacijah, forumih in podobno, pa se je izražanje mnenj, pomislekov, strahov in tudi obsodb predstavilo tudi na splet, kjer je vidno vsem ljudem. 

Vse pogosteje pa se ob tem pojavlja ena velika razlika, vse to je lahko izraženo anonimno. In kar je najbolj zaskrbljujoče, je to, da  anonimnost posameznikom ponuja več možnosti za neodgovorno širjenje sovražnosti in nestrpnosti. Seveda ima vsak posameznik pravico do svobode govora, poleg pravic pa ima tudi dolžnosti. Naša svoboda govora je omejena z vidika spoštovanja pravic in ugleda drugih. Težava se pojavi takrat, kadar se svobodni govor spremeni v sovražni govor, ki pa predstavlja eno najmočnejših sredstev diskriminacije. Sovražni govor vključuje zagovarjanje, promoviranje ali spodbujanje blatenja, sovraštva ali obrekovanja osebe ali skupine oseb, kot tudi kakršno koli nadlegovanje, žaljenje, negativno stereotipiziranje, stigmatiziranje ali grožnjo osebi ali skupini oseb in vsakršno opravičevanje vseh predhodno navedenih načinov izražanja na podlagi »rase«, barve, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, narodnosti ali nacionalne ali etične pripadnosti, pa tudi porekla, starosti, invalidnosti, spola, spolne identitete in spolne usmerjenosti.

Ste kdaj prebirali komentarje pod članki? Morda ste tudi sami pustili kakšen komentar? Ste opazili kakšno žaljivko, neprimerno besedo, grdo opazko? Že res, da ima vsak posameznik pravico izraziti svoje mnenje, ampak kar se moramo na tej točki vprašati je, kje se konča svoboda izražanja in kje začne sovražni govor. Kdaj smo prestopili mejo, ko naše besede ne odražajo zgolj našega mnenja, ampak imajo poleg tega lahko tudi negativni vpliv na tistega, ki so mu namenjene. Lahko vplivajo na njegovo počutje, samopodobo, vedenje ter tudi na duševno zdravje. Poviša se raven stresa, prihaja do depresivne simptomatike, samozaničevanja ali izolacije. Vse to pa je bilo značilno tudi v času epidemije covid-19, ko smo veliko časa preživeli izolirani, med štirimi stenami ter pri tem veliko več časa namenili socialnim omrežjem, kjer se pojavlja čedalje več sovražnega govora. Naraslo je število stisk, občutkov tesnobe, strahu in nelagodnosti, za kar lahko sklepamo, da so posledica trenutkov, ko se je svobodni govor prevesil v sovražni govor. Besede in dejanja imajo veliko moč, večjo kot se jo marsikdaj zavedamo, zato bodimo pozorni ne samo na svoja dejanja in vedenje pač pa tudi na svoje besede in ohranimo spoštovanje do sočloveka, kljub nestrinjanju z njim. 


 

Tadeja Štravs, mag. psihologije