Kultura nas bogati
Izraz kultura se nanaša na različne načine življenja, vedenja, medsebojnih odnosov, načinov preživetja, prilagajanja na okolje ipd. Pomemben vidik kulture pa predstavljajo tudi umetnost, literature, glasba in ples. Ta naša življenja bogatijo, jim dajejo globlji smisel in nas osrečujejo.
Živeti dobro življenje
Le spomnite se občutka, ko se poglobite v dobro knjigo, ko se sprehajate po slavnem muzeju, kjer so razstavljene zgodovinsko pomembne slike, ali pa se udeležite koncerta priljubljene glasbene skupine. Občutka, ko smo navdušeni in ganjeni, ko se počutimo del večje skupnosti, del sveta. Raziskave potrjuejo, da je kulturno udejstvovanje povezano z večjim občutkom sreče in zadovoljstva z življenjem, hkrati pa zmanjšuje občutke anksioznosti in depresivnosti. Hkrati umetnost, glasba in literatura prinašajo psihološko bogatejša življanja. Psihološko bogastvo izvira iz številnih novih in kompleksnih izkušenj, ki spreminjajo posameznikov pogled na svet in njegovo mesto v njem. In četudi te izkušnje niso nujno vedno pozitivne, predstavljajo sestavni del tega, kaj pomeni živeti dobro življenje.
Krepitev sposobnosti
Kulturno udejstvovanje lahko torej neposredno dviga naše pozitivno razpoloženje in nas psihološko bogati, hkrati pa na naše subjektivno blagostanje vpliva tudi posredno in sicer s krepitvijo naših sposobnosti in spretnosti. Sodelovanje v dramskih igrah, na primer, vpliva na izboljšanje kratko- in dolgoročnega spomina ter kreativnega reševanja problemov, ples pa izbolja naše kognitivne sposobnosti, pozornost in reakcijske čase. Branje in domišljijske igre spodbujata emocionalno inteligentnost, pri čemer naj bi zlasti fikcija s simulacijo družbeno-kognitivnih procesov in učenjem na konkretnih izmišljenih primerih izboljšala sposobnost ljudi, da sklepajo o čustvenih in kognitivnih sposobnostih drugih. Poleg tega nas umetnost, literatura in glasba spodbujajo k večji refleksivnosti oziroma namerni motivaciji za spremembo lastne identitete, vrednot in prepričanj.
Občutek skupnosti
Kulturno udejstvovanje se pogosto preliva tudi na druga področja našiih življenj, pri čemer lahko sodelovanje v določenih aktivnostih ustvarja občutek skupne identitete. Pisatelji se tako združujejo v pisateljske skupnosti, slikarji in drugi vizualni umetniki ustvarjajo skupne galerije, ljudje se združujejo, da bi uživali knjigah, v umetniških delih in glasbi, ki jo ustvarjajo. Vse to vodi v dolge razprave v knjižnih klubih, živahne umetniške predstave in trdno povezane glasbene scene, kjer se prepleta uživanje v umetnosti in socialna povezanost. Takšna pripadnost krepi naša pozitivna čustva in lahko služi kot pomemben vir dobrega počutja.
Anamarija Bogolin, mag. psihologije
