Matura trka na vrata
Približuje se tisti čas v letu, pred katerim učitelji in domači srednješolce opozarjajo vsa štiri leta srednje šole, dijakom pa se običajno zdi tam nekje daleč. Matura. Izpiti pa se kar bližajo in v marsikomu že ustvarjajo občutke napetosti, vznemirjenosti, tesnobe in zaskrbljenosti. Pred dijaki četrtih letnikov je resnično stresno in naporno obdobje.
Dobra priprava je ključnega pomena
Osnovni predpogoj za manj stresa je dobra priprava. Pri večini ljudi je namreč raven stresa tesno povezana s percepcijo časa. Daljši kot so seznami opravil, večji pomen ima uspešno upravljanje s časom oziroma bolje rečeno upravljanje s samim seboj v času, ki nam je na voljo. Z dobrim načrtom in organizacijo bodo priprave na maturo veliko manj stresne.
Načrt učenja
Oblikovanje načrta učenja pomembno pripomore o občutku kontrole in zmanjšanju občutkov preobremenjenosti. Posamezne predmete je smiselno razdeliti na manjše dele oz. posamezne vsebine, potem pa za vsako od njih določiti najdaljše časovno obdobje za predelavo. Ta pristop temelji na t.i. Parkinsonovem zakonu, ki pravi, da dlje časa, kot imamo za neko opravilo na voljo, toliko časa mu bomo tudi namenili. Ne glede na to, da bi ga sicer lahko opravili mnogo hitreje. Dijak naj torej razmisli, koliko časa želi nameniti posameznim delom snovi, njihov čas pa omeji tako, da jasno določi, koliko časa ima na voljo in se tega poskusi držati. Ob zaključku vsakega posameznega sklopa se lahko predelane vsebine prečrta, saj takšna zaključna dejanja v nas vzbujajo občutke zadovoljstva in doseganja rezultatov, to pa nas motivira za nadaljnje delo.
Kampanjsko učenje ne deluje – raje učenje po principu snežene kepe
Kampanjsko učenje, ki je v študijskih letih zagotovo premamilo marsikoga od nas, ima v resnici ravno nasprotni učinek od želenega. Naši možgani kodirajo informacije med spanjem – šele takrat pravzaprav vsebine shranjujejo za prihodnjo uporabo. Kadar ne spimo oz. spimo premalo, imajo naši možgani torej velike težave pri črpanju naučenih vsebin iz spomina. Veliko bolj učinkovito je učenje po principu snežene kepe. To pomeni, da dijak v času učenja hkrati ob učenju novih vsebin, vsak dan obnovi tudi vsebine, ki se jih je naučil pretekle dni. Na ta način bo sproti preverjal naučene vsebine, hkrati pa mu bo to pomagalo tudi pri priklicu znanja iz spomina.
S skrbjo zase in sprostitvijo do uspeha
V izpitnem obdobju se zaradi povečane prisotnosti stresorjev posledice dolgotrajnejše napetosti kažejo tako na čustveni kot telesni ravni. Izrednega pomena je, da dijaki kljub obilici dela ne pozabijo na osnovne telesne potrebe ter čas za sprositev. Dijak naj v načrtovanje dneva vključi tudi aktivnosti kot so tek, druženje ali pa preprosto gledanje priljubljene serije (po zaključenih obveznostih za tisti dan). Raziskave so namreč pokazale, da smo bolj uspešni, če si postavljamo majhne in dosegljive ciljev ter po tem, ko jih dosežemo, sami sebe nagradimo.
V kolikor imate mladostnika, pred katerim je matura, tale članek kar izrežite in prilepite na hladilknik – tako mu nasveti prav gotovo ne bodo ušli ☺
Anamarija Bogolin, mag. psihologije
