V nedeljo ne pozabite prestaviti urinih kazalcev naprej

Vsako leto konec marca prestavljamo uro na poletni čas, kar v praksi pomeni, da jo prestavimo za eno uro naprej. Oziroma vsaj naj bi jo. Številnim se namreč zgodi, da mislijo, da jo morajo prestaviti nazaj, posledično pa zgrešijo »pravo« uro in sklenjene dogovore za kar dve uri. Tudi tistim, ki uro pravilno nastavijo, ni prizanešeno, saj tisti dan izgubijo eno uro spanca. Obratno se dogaja ob prehodu na zimski čas, ko se ljudje ponovno lovijo glede premika ure nazaj.

Z vso zmedo, ki spremlja sezonski premik ure, se številni sprašujejo, ali je njen premik sploh smiseln, v zadnjih letih letih pa so vse glasnejši tudi pozivi družbe k njegovi odpravi zaradi negativnih posledic na zdravje. Sezonsko prilagajanje urinih kazalcev je bilo uvedeno predvsem iz ekonomskega vidika, saj naj bi na ta način prihranili energijo in globalno privarčevali. Študije pa so pokazale, da so ti prihranki zanemarljivi, sploh ob primerjavi z vplivom na funkcioniranje družbe, saj ob vsaki prestavitvi ure ljudje potrebujemo nekaj časa, da se na spremembo prilagodimo. Sezonski premik ure namreč moti naš normalen bioritem spanca. To je opazno predvsem spomladi, ko se moramo zbuditi eno uro prej, vpliv pa je opazen tudi jeseni, ko zaradi kasnejše ure odhoda v posteljo težje zaspimo. Posledice pa sežejo tudi dlje od našega spalnega ritma, saj smo ljudje v dnevih oziroma tednih po premiku urinih kazalcev slabše razpoloženi in v splošnem manj zadovoljni z življenjem, raziskave pa kažejo tudi povečano stopnjo srčnih napadov in prometnih nesreč. Posledice se kažejo tudi na ekonomski ravni, saj so ljudje v tednu po spremembi ure v službi manj storilni oziroma manj produktivni, pogosto pa se v tem času zgodi tudi več nesreč na delovnem mestu kot običajno. Večina težav, povezanih s premikom ure, pa je v resnici posledica spremembe ure. Ni torej poletni čas tisti, ki vpliva na razpoloženjska nihanja, srčne težave, zmanjšano produktivnost in nesreče, pač pa pomanjkanje spanca zaradi nenadne spremembe. 

Po številnih pobudah za ukinitev premika ure je Evropska komisija leta 2018 izvedla javno razpravo, pri čemer se je izkazalo, da so evropski državljani skoraj enotni (84 %) glede ukinitve premikanja ure, nikakor pa ne glede vprašanja, ali bi v prihodnje ohranili zimski ali poletni čas. Slovenci se strinjamo, da bi v primeru ukinitve sezonskega premikanja ure vse leto veljal standardni zimski čas, kar je tudi boljša izbira, saj v večji meri sledi naravnemu ritmu človeškega organizma. To je še toliko bolj pomembno, ker večini ljudi dnevni ritem narekuje t.i. družbeni čas, zaradi česar nas večina zjutraj potrebuje budilko, da se pravočasno zbudimo za svoje dnevne obveznosti. Pri trajnem poletnem času bi se bilo tako potrebno pozimi več dni vstajati v temi, hkrati pa bi bili temi tudi dlje časa izpostavljeni. Rezultat tega je običajno manjša prebujenost, kar pa lahko vpliva na nižjo koncentracijo in pozornost ter privede do več napak v šolah in na delovnih mestih ter do pogostejših prometnih nesreč. Tudi poleti je vpliv negativen, saj je dlje časa svetlo, posledično pa telo začne kasneje proizvajati hormon melatonin, ki vpliva na zaspanost. Ljudje so tako kasneje utrujeni in gredo kasneje spati, kljub temu pa se morajo zjutraj bolj zgodaj vstati.
 

Ne glede na vpliv premika ure se bo premikanje urinih kazalcev dvakrat letno ohranilo vsaj do leta 2026. Naš predlog? Vikend, ki sovpade s premikom ure, preživite aktivno, v posteljo pa se odpravite eno uro prej kot običajno. Telesna aktivnost vas bo sprostila, hkrati pa bo telo ob koncu dneva dovolj utrujeno, zaradi česar boste lažje zaspali. In ne pozabite, v nedeljo prestavimo kazalce naprej, ne nazaj! ☺

Anamarija Bogolin, mag. psihologije