Zakaj otroci lažejo? Psihološko ozadje in izzivi

Laž je vedenje, s katerim se srečajo skoraj vsi starši in vzgojitelji. Ko otrok prvič ne pove resnice, se odrasli pogosto znajdemo pred vprašanjem: Zakaj je to storil? Sem storil/a kaj narobe? Ga moram kaznovati? Pomembno je razumeti, da laž pri otrocih ni vedno znak moralne zgrešenosti ali zavestne želje po varanju – pogosto je to odraz razvojnih značilnosti, čustvenih stisk ali iskanja načina, kako se spopasti z zunanjimi pričakovanji.

Večina otrok začne lagati med 3. in 4. letom starosti. Takrat se začne razvijati teorija uma – zmožnost razumevanja, da imajo drugi ljudje drugačna prepričanja, misli in občutke. To je tudi obdobje, ko otrok spozna, da lahko nekaj reče, kar ni nujno res, in s tem vpliva na razmišljanje druge osebe.

V tem obdobju laži pogosto niso zlonamerne. Otrok lahko na primer reče, da ni pojedel piškota, čeprav ima drobtine okoli ust – ker preizkuša meje med resničnostjo, željo in posledicami. To ne pomeni, da je "slab", ampak da se kognitivno in socialno razvija.

1. Strah pred posledicami

Eden najpogostejših razlogov za laž pri otrocih je strah pred kaznijo ali razočaranjem odraslih. Otroci pogosto lažejo, da bi se izognili jezi staršev, graji učiteljev ali posledicam, ki sledijo neželenemu vedenju.

Primer: Otrok razbije igračo in zanika odgovornost, ker se boji, da ga bodo okregali.

2. Želja po ugajanju in sprejetosti

Otroci želijo biti všečni in uspešni v očeh odraslih in vrstnikov. Včasih si zato izmišljajo zgodbe, ki jih prikazujejo v boljši luči.

Primer: Učenec trdi, da je dobil dobro oceno, čeprav je ni, da bi zadovoljil pričakovanja staršev.

3. Iskanje pozornosti

Včasih otrok laže zato, ker si želi pozornosti, ki je drugače ne dobi – še posebej, če zazna, da ga odrasli bolj poslušajo, kadar pove kaj nenavadnega ali »vznemirljivega«.

Primer: Otrok reče, da je v šoli nekdo padel v nezavest, čeprav se to ni zgodilo – ker opazi, da ga doma takrat vsi poslušajo.

4. Posnemanje odraslih

Otroci opazujejo in posnemajo vedenje odraslih. Če so priča neiskrenosti, jo lahko ponotranjijo kot sprejemljiv način komuniciranja.

Primer: Če starš otroku reče: »Reci, da me ni doma,« ko nekdo pokliče, se otrok uči, da je v določenih situacijah laž sprejemljiva.

5. Težave z ločevanjem domišljije in realnosti

Pri mlajših otrocih (do 6. leta) je meja med domišljijo in resničnostjo pogosto zabrisana. Izmišljene zgodbe niso nujno zavestna laž, temveč del njihovega doživljanja sveta.

Primer: Otrok pripoveduje o zmaju, ki ga je obiskal ponoči – ne zato, ker želi varati, temveč ker doživlja domišljijo kot resničnost.

Kaznovanje pogosto poveča strah in vodi v nadaljnje prikrivanje resnice. Pomembnejši je odprt pogovor, ki otroku omogoča razumevanje posledic in učenje odgovornosti.

Otroku dajmo občutek varnosti, da sme povedati resnico, tudi če ni prijetna. Ustvarimo prostor, kjer napake niso kaznovane, temveč obravnavane kot priložnost za učenje.

Namesto da se osredotočimo le na »kaj je otrok rekel«, se vprašajmo tudi zakaj je nekaj povedal. Kaj ga je vodilo k temu? Kaj potrebuje?

Otroci se učijo z opazovanjem. Če želimo, da so iskreni, moramo tudi sami ravnati skladno s tem vrednotnim okvirom.

Če otrok pogosto in sistematično laže, še posebej v povezavi z: nizko samopodobo, socialno izolacijo, čustveno stisko, težavami v družini, šolskimi neuspehi ipd. je smiselno poiskati strokovno pomoč (šolski svetovalni delavec, psiholog). Včasih je laž le vrh ledene gore – poskus spoprijemanja z notranjo stisko, ki je otrok sam ne zna izraziti drugače.

Laž pri otrocih ni nujno znak nemoralnega vedenja – pogosto je odsev razvojnega obdobja, čustvenih potreb ali socialnega učenja. Ključno je, da kot odrasli reagiramo mirno, razumevajoče in vzgojno, ne pa sramotilno ali kaznovalno. S tem otroku pomagamo razvijati poštenost, odgovornost in samozaupanje, kar so temelji zdravega čustvenega razvoja.

Če vas skrbi otrokovo pogosto neiskreno vedenje ali opažate druge spremembe v njegovem čustvenem funkcioniranju, ne oklevajte in nas kontaktirajte. Pogovor je prvi korak k razumevanju in podpori.